Pexion (imepitoin) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - QN03AX90

Updated on site: 09-Feb-2018

Ime zdravila: Pexion
ATC: QN03AX90
Substanca: imepitoin
Proizvajalec: Boehringer Ingelheim Vetmedica GmbH

Vsebina članka

1.IME ZDRAVILA ZA UPORABO V VETERINARSKI MEDICINI

Pexion 100 mg tablete za pse

Pexion 400 mg tablete za pse

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Ena tableta vsebuje:

Učinkovina:

 

imepitoin

100 mg

imepitoin

400 mg

Za celoten seznam pomožnih snovi, glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

Tablete

Bele, podolgovate tablete z delilno zarezo in vtisnjenim logotipom "I 01" (100 mg) ali "I 02" (400 mg) na eni strani.

Tableta se lahko razdeli na dve enaki polovici.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Ciljne živalske vrste

pes

4.2Indikacije za uporabo pri ciljnih živalskih vrstah

Za zmanjšanje pogostnosti generaliziranih epileptičnih napadov pri idiopatični epilepsiji pri psih, ki se uporablja po skrbni oceni alternativnih možnosti zdravljenja.

4.3Kontraindikacije

Ne uporabite v primerih preobčutljivosti na učinkovino ali na katero koli pomožno snov.

Ne uporabljajte pri psih s hudo jetrno okvaro, hudo ledvično ali hudo kardiovaskularno boleznijo (glejte poglavje 4.7.).

4.4Posebna opozorila za vsako ciljno živalsko vrsto

Farmakološki odziv na imepitoin se lahko razlikuje, učinkovitost pa morda ni popolna. Med zdravljenjem nekateri psi epileptičnih napadov ne bodo imeli, pri drugih jih bo manj, nekateri pa se ne bodo odzvali. Zato je treba skrbno pretehtati, preden se odločimo, da bomo stabiliziranemu psu drugo zdravilo zamenjali z imepitoinom. Pri neodzivnih psih je mogoče opaziti večjo pogostnost epileptičnih napadov. Če napadi niso ustrezno obvladani, je treba razmisliti o dodatnih diagnostičnih ukrepih in drugem zdravljenju proti epilepsiji. Kadar je prehod med različnimi antiepileptičnimi terapijami medicinsko potreben, ga je treba izvesti postopoma in ob ustreznem zdravniškem nadzoru.

Ocena razmerja med koristjo in tveganjem za posameznega psa mora upoštevati podrobnosti v literaturi o zdravilu.

Učinkovitost zdravila za uporabo v veterinarski medicini pri psih z epileptičnim statusom in serijskimi epileptičnimi napadi ni bila dokazana. Zato imepitoina ne uporabljajte kot primarno zdravljenje pri

psih z epileptičnim statusom in serijskimi epileptičnimi napadi.

Po stalnem 4-tedenskem zdravljenju v 4-tedenskih eksperimentalnih študijah niso opazili izgube protikonvulzivnega učinka (razvoja tolerance).

Iz omejenih razpoložljivih raziskav, učinkovitosti zdravila imepitoina kot dodatno zdravljenje z fenobarbitalom, kalijevim bromidom in/ali levetiracetamom ni mogoče dokazati (glejte razdelek 4.8).

4.5Posebni previdnostni ukrepi

Posebni previdnostni ukrepi za uporabo pri živalih

Varnosti zdravila za uporabo v veterinarski medicini niso testirali pri psih s telesno maso manj kot 5 kg ali pri psih z zdravstvenimi težavami, kot so ledvična, jetrna, srčna, prebavna ali drugačna bolezen.

Pri nagli prekinitvi zdravljenja z imepitoinom je mogoče pri psih opaziti blage vedenjske spremembe ali mišične znake.

Posebni previdnostni ukrepi, ki jih mora izvajati oseba, ki živalim daje zdravilo

V primeru, da zlasti otrok nenamerno zaužije to zdravilo, se takoj posvetujte z zdravnikom in mu pokažite navodila za uporabo ali ovojnino.

Da preprečite nenamerno zaužitje tablet, morate zamašek na steklenico namestiti nazaj takoj, ko iz nje vzamete število tablet, potrebno za eno dajanje.

4.6Neželeni učinki (pogostost in resnost)

V predkliničnih in kliničnih študijah so opazili naslednje blage in običajno prehodne neželene učinke

(po padajoči pogostnosti): na začetku zdravljenja polifagija (zelo pogosto), anoreksija, hiperaktivnost, poliurija, polidipsija, somnolenca, hipersalivacija, bruhanje, ataksija, apatija, driska, dezorientiranost, prolaps žmurk, poslabšanje vida in občutljivost na zvok.

Na terenu so občasno poročali o agresivnosti. Možno je, da je ta agresivnost povezana z zdravljenjem.

Agresivnost je lahko prisotna tudi med postiktalnim obdobjem ali kot vedenjska sprememba, ki se pojavi kot del bolezni same.

Pri psih, zdravljenih z imepitoinom, so opazili blago zvišanje plazemskega kreatinina in ravni sečnine in holesterola; vendar pa na splošno niso prekoračile normalnih referenčnih razponov in niso bile povezane z nobenimi klinično značilnimi opažanji ali dogodki.

Pogostost neželenih učinkov je določena po naslednjem dogovoru:

-zelo pogosti (neželeni učinki se pokažejo pri več kot 1 od 10 zdravljenih živali)

-pogosti (pri več kot 1, toda manj kot 10 živali od 100 zdravljenih živali)

-občasni (pri več kot 1, toda manj kot 10 živali od 1.000 zdravljenih živali)

-redki (pri več kot 1, toda manj kot 10 živali od 10.000 zdravljenih živali)

-zelo redki (pri manj kot 1 živali od 10.000 zdravljenih živali, vključno s posameznimi primeri)

4.7Uporaba v obdobju brejosti, laktacije ali nesnosti

Uporaba tega zdravila ni priporočljiva pri pasjih samcih za razplod ali pri psicah v obdobju brejosti in laktacije (glejte poglavje 4.10).

4.8Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Zdravilo so primerov uporabili v kombinaciji s fenobarbitalom, kalijevim bromidom in/ali pri majhnem številu levetiracetamom, vendar neželenih kliničnih interakcij niso opazili (glejte poglavje 4.4).

4.9Odmerjanje in pot uporabe

Peroralno dajanje v razponu odmerka 10 mg do 30 mg imepitoina na kg telesne mase dvakrat na dan, v približno 12-urnem presledku. Tableto lahko razpolovite za ustrezno odmerjanje glede na individualno telesno maso psa. Vse preostale razpolovljene tablete morate uporabiti ob naslednjem dajanju.

Potrebni odmerek se razlikuje med posameznimi psi in je odvisen od resnosti bolezni.

Priporočeni začetni odmerek imepitoina je 10 mg na kg telesne mase dvakrat na dan.

Zdravljenje uvedite s pomočjo telesne mase v kg in preglednice odmerjanja. Če se epileptični napadi po vsaj 1-tedenskem zdravljenju s tem odmerkom ne zmanjšajo ustrezno, mora nadzorni veterinar psa ponovno oceniti. Če pes zdravilo za uporabo v veterinarski medicini dobro prenaša, lahko odmerek dvigujete v korakih po 50 do 100 % do največjega odmerka 30 mg na kg dvakrat na dan.

Biološka razpoložljivost je večja pri dajanju psom na tešče. Časovni razpored dajanja tablet glede na hranjenje mora biti dosleden.

Priporočeno število tablet (dajejo se dvakrat na dan) za začetek zdravljenja:

Telesna masa (kg)

 

 

Število tablet

 

 

 

 

 

 

100 mg tablete

 

 

400 mg tablete

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5,0

½

 

 

 

5,1–10,0

 

 

 

10,1–15,0

1 ½

 

 

 

15,1–20,0

 

 

 

½

20,1–40,0

 

 

 

40,1–60,0

 

 

 

1 ½

Več kot 60

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.10 Preveliko odmerjanje (simptomi, nujni ukrepi, protistrupi) (če je potrebno)

V primeru ponavljajočega se prevelikega odmerjanja z do 5-krat večjim odmerkom od priporočenega so opazili učinke na osrednji živčni sistem (OŽS), prebavila in reverzibilno podaljšanje intervala QT. Pri takih odmerkih simptomi običajno niso življenjsko nevarni in navadno izginejo v roku 24 ur po simptomatskem zdravljenju.

Učinki na OŽS lahko vključujejo izgubo izravnalnega refleksa, zmanjšano dejavnost, zaprtje veke, solzenje, suho oko in nistagmus.

Pri 5-kratniku priporočenega odmerka se lahko zmanjša telesna masa.

Pri pasjih samcih, ki so prejeli 10-kratnik najvišjega priporočenega terapevtskega odmerka, so opazili difuzno atrofijo semenskih kanalov v modih in s tem povezano znižano število spermijev (glejte tudi poglavje 4.7).

4.11 Karenca

Ni smiselno.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

Farmakoterapevtska skupina: zdravila proti epilepsiji/druga zdravila proti epilepsiji, imepitoin Oznaka ATC vet: QN03AX90

5.1Farmakodinamične lastnosti

Imepitoin je osrednje delujoče zdravilo proti epilepsiji, ki prehaja skozi krvno-možgansko pregrado brez vpletenosti aktivnega transporta ali aktivnega očistka, kar povzroči takojšnje ravnovesje med plazmo in možgani. Tukaj deluje kot delni agonist receptorjev benzodiazepina z nizko afiniteto.

Imepitoin okrepi zaviralni učinek na nevrone, ki ga posredujejo receptorji GABAA ter tako prepreči epileptične napade. Poleg tega ima imepitoin šibak učinek za oviranje kalcijevih kanalčkov, kar lahko prispeva k njegovim antikonvulzivnim lastnostim.

V evropskem kliničnem terenskem preskušanju, kjer so primerjali učinkovitost imepitoina in fenobarbitala pri 226 psih z na novo diagnosticirano idiopatično epilepsijo, je bilo 45 % primerov iz skupine z imepitoinom in 20 % iz skupine s fenobarbitalom izključenih iz analize učinkovitosti, ker se med drugim na zdravljenje niso odzvali. Pri preostalih psih (64 psov za zdravilo Pexion in 88 psov za fenobarbital) so prišli do naslednjih kliničnih rezultatov: povprečna pogostnost generaliziranih epileptičnih napadov se je po 20-tedenskem zdravljenju zmanjšala z 2,3 napada na mesec v skupini z imepitoinom in z 2,4 napada na mesec v skupini s fenobarbitalom na 1,1 napada na mesec v obeh skupinah. Razlika med skupinama z imepitoinom in fenobarbitalom v pogostnosti epileptičnih napadov na mesec po zdravljenju (prilagojena za razliko ob izhodišču) je bila 0,004, 95-odstotni IZ [- 0,928; 0,935]. Med 12-tedensko fazo ocenjevanja je bil delež psov brez generaliziranih epileptičnih napadov 47 % (30 psov) v skupini z imepitoinom in 58 % (51 psov) v skupini s fenobarbitalom.

Varnost obeh oblik zdravljenja so ocenili z vsemi podatki za analizo (ali podatki za varnost, tj. 116 živali v skupini z imepitoinom in 110 živali v skupini s fenobarbitalom). Večanje odmerkov

fenobarbitala je bilo povezano z višanjem ravni jetrnih encimov ALT, AF, AST, GGT in GLDH. Za primerjavo se ni noben od teh petih encimov zvišal z večanjem odmerkov imepitoina. Rahlo zvišanje vrednosti kreatinina v primerjavi z izhodiščem so opazili pri psih, zdravljenih z imepitoinom. Vendar pa je zgornja meja intervala zaupanja za kreatinin ostala ob vseh obiskih znotraj referenčnega razpona. Dodatno so opazili manj neželenih učinkov za poliurijo (10 % v primerjavi z 19 % psov), polidipsijo (14 % v primerjavi s 23 %) in znatno sedacijo (14 % v primerjavi s 25 %) pri primerjavi imepitoina s fenobarbitalom. Za več podrobnosti o neželenih učinkih glejte poglavje 4.6 Povzetka glavnih značilnosti zdravila.

V ameriškem kliničnem terenskem preskušanju, kjer so primerjali učinkovitost imepitoina in placeba z fiksnim odmerkom 30 mg/kg dvakrat na dan pri 151 psih z idiopatično epilepsijo med obdobjem zdravljenja, ki je trajalo 84 dni, je delež psov brez generaliziranih epileptičnih napadov bil 21% (21 od 99 psov; 95 % CI [0.131; 0.293]) v skupini z imepitoinom in 8% (4 od 52 psov; 95% CI [0.004; 0.149]) v skupini s placebom. 25% psov se ni odzvalo na zdravljenje z imepitoinom (enaka ali večja pogostost napadov).

5.2Farmakokinetični podatki

Absorpcija

Farmakokinetične študije nakazujejo, da se imepitoin dobro absorbira (> 92 %) po peroralnem dajanju in da se ne pojavi izrazit učinek presnove prvega prehoda. Po peroralnem dajanju tablet imepitoina v odmerku 30 mg/kg brez hrane se najvišje koncentracije v krvi pojavijo hitro s Tmax približno 2 uri in

Cmax približno 18 µg/ml. Sočasno dajanje tablet imepitoina s hrano zmanjša skupni AUC za 30 %, vendar nima značilnega vpliva na Tmax in Cmax. Od spola odvisne razlike se ne pojavijo.

Porazdelitev

V terapevtskem razponu odmerka imepitoina se pojavi linearnost od odmerka.

Imepitoin ima relativno visok porazdelitveni volumen (579 do 1.548 ml/kg). Sposobnost vezave imepitoina na beljakovine v plazmi in-vivo je nizka (60 do 70 %). Zato se ne pričakuje medsebojnega delovanja s spojinami, ki se močno vežejo na beljakovine. Imepitoin se po večkratnem odmerjanju ne kopiči v plazmi, ko je dosežena koncentracija dinamičnega ravnovesja.

Presnova

Imepitoin se pred izločitvijo izčrpno presnovi. Profili presnovkov v urinu in blatu so razkrili štiri glavne neaktivne presnovke, ki nastanejo z oksidativno modifikacijo.

Izločanje

Imepitoin se iz krvi hitro izloči (Cl = 260 do 568 ml/ur/kg) z razpolovnim časom izločanja približno 1,5 do 2 uri. Večina imepitoina in njegovih presnovkov se izloči z blatom in ne z urinom, zato večjih sprememb v farmakokinetiki ali kopičenja pri psih z okvaro ledvic ni pričakovati.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

laktoza, monohidrat celuloza, mikrokristalna hipromeloza magnezijev stearat

natrijev karboksimetilškrob

6.2Glavne inkompatibilnosti

Ni smiselno.

6.3Rok uporabnosti

Rok uporabnosti zdravila v pakiranju za prodajo: 3 leta.

Rok uporabnosti po prvem odpiranju stične ovojnine: 8 mesecev.

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

Pakiranja vsebujejo eno plastenko iz polietilena visoke gostote s 100 ali z 250 tabletami z za otroke varno zaporko.

Ni nujno, da so v prometu vsa navedena pakiranja.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje neporabljenega zdravila ali odpadnih snovi, ki nastanejo pri uporabi teh zdravil

Vsako neporabljeno zdravilo za uporabo v veterinarski medicini ali odpadne snovi, ki nastanejo iz teh zdravil, je treba odstraniti v skladu z lokalnimi zahtevami.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET

Boehringer Ingelheim Vetmedica GmbH

55216 Ingelheim/Rhein

NEMČIJA

8.ŠTEVILKE DOVOLJENJ ZA PROMET

EU/2/12/147/001 100 tablet

EU/2/12/147/002 250 tablet

EU/2/12/147/003 100 tablet

EU/2/12/147/004 250 tablet

9.DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET

Datum pridobitve dovoljenja: 25.02.2013

10.DATUM REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o tem zdravilu so na voljo na spletni strani Evropske agencije za zdravila (European Medicines Agency) http://www.ema.europa.eu/.

PREPOVED PRODAJE, OSKRBE IN/ALI UPORABE

Ni smiselno.

Komentarji